-
1 terminal
['tə:minəl] 1. noun1) (a building containing the arrival and departure areas for passengers at an airport or one in the centre of a city or town where passengers can buy tickets for air travel etc and can be transported by bus etc to an airport: an air terminal.) terminal2) (a usually large station at either end of a railway line, or one for long-distance buses: a bus terminal.) končna postaja3) (in an electric circuit, a point of connection to a battery etc: the positive/negative terminal.) pol4) (a device linked to a computer by which the computer can be operated.) terminal2. adjective((of an illness etc) in the final stage before death: This ward is for patients with terminal cancer.) v zadnjem stadiju* * *I [tɜ:minəl]adjectivemejen, ki tvori mejo; končen, poslednji, zaključni, skrajni; terminski; četrtleten, trimestralen, semestralen; logic pojmoventerminal station (stop) — zadnja, končna postaja (postajališče)II [tɜ:minəl]nounmeja, konec, kraj, vrh, zaključek; linguistics končni zlog (črka, beseda); technical vijak za stiskanje (zategovanje, zaviranje); politics (v bateriji); American končna železniška postaja; university semestralni izpit
См. также в других словарях:
kônčen — čna o prid. (ó) nanašajoč se na konec: a) zaupali so jim končno redakcijo zakona; opraviti morajo še končna montažna dela; končno oblikovanje predmeta b) končni rezultat, uspeh; končni sklep zasedanja / sporočili so končni vrstni red / končni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
